Celje (MOREL) – Na povabilo Gimnazije Celje – Center se je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar danes udeležila pogovora s celjskimi dijaki o državljanski participaciji, človekovih pravicah in vlogi mladih v družbi. Pogovor z mladimi je potekal ob prihajajočem dnevu Evrope, ki ga obeležujemo 9. maja, in v luči 20. obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji, udeležilo pa se ga je približno 1200 dijakinj in dijakov iz Gimanzije Celje Center ter širše celjske regije. Z udeležbo na takšnih pogovorih želi predsednica republike mlade spodbuditi k aktivnem sodelovanju v demokratičnih procesih: ne zgolj k udeležbi na volitvah, ampak k razmisleku o tem, kakšno družbo si želimo, in vplivanju prek demokratičnih vzvodov na skupno prihodnost. »V Sloveniji tudi zaradi članstva v EU živimo bolje, naše gospodarstvo je zato bolj uspešno, bolj skrbimo za naše okolje, zrak in vodo, učenci in učitelji, študenti, profesorji, raziskovalci, ustvarjalci in kulturni delavci imajo več priložnosti. Zaradi članstva v EU se učinkoviteje bojujemo proti klimatskim spremembam in se hkrati na njih prilagajamo,« je v pogovoru med drugim izpostavila predsednica Pirc Musar. 

Brdo pri Kranju (MOREL)-Republika Slovenija v letošnjem letu obeležuje 30-letnico reforme lokalne samouprave - sprejetja temeljne zakonodaje s področja sistema, financiranja, volitev in ustanovitve občin. Ob tej pomembni obletnici je ministrstvo za javno upravo organiziralo slovesnost na najvišji ravni s častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. 

Ljubljana (MOREL)-Predsednik vlade Robert Golob je danes sprejel Matjaža Hana, ministra za gospodarstvo, turizem in šport in novega predsednika Socialnih demokratov. Premier Golob je Matjažu Hanu čestital za izvolitev na mesto predsednika Socialnih demokratov, mu zaželel uspešno delo ter izrazil prepričanje v tvorno sodelovanje in učinkovito delo vlade tudi v prihodnje. 

Ljubljana (MOREL)- V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se trudijo presegati delitve na »centralno« in »periferno« in zato so danes razkrili umetniški potencial in kulturne vplive zasavskih revirjev skozi dela Borisa Beje, Đejmi Hadrović, Maše Jazbec, Matica Kosa, Milana Razborška in Ulle Žibert. Ko potniki na železniški postaji v Trbovljah hitijo z vlaka, morda kdo pomisli, ali bi napis na tabli lahko bil tudi Tubolje. Je tu bolje ali je tu ból? Morda oboje? Vztrajanje v mestu, polnem upanja, je za domačine Zasavja pogosto povezano z odmaknjenostjo in kompromisi, vizija prihodnosti pa je zanje neločljivo povezana z delom kot vrednoto na poti do samouresničitve.         Lokalno identiteto ter kulturno in gospodarsko krajino Zasavja močno zaznamuje rudarska tradicija, ki je ob koncu sedemdesetih in v zlatih osemdesetih regiji prinesla razvoj in samozadostnost. Zasavci so ponosni na skupino Laibach in na Laibach Kunst, ki izhajata iz dediščine Janeza Kneza in ki sta skupaj z delom slikarja Franca Kopitarja in kiparja Stojana Batiča ustvarila kulturno krajino, katere tradicijo sta nato prevzela Dejan Knez, član Laibacha, in Roman Uranjek iz skupine IRWIN. Knapovski duh zaznamuje tudi ustvarjanje mednarodno nagrajenega mojstra stripa in animacije Dušana Kastelica. Prav tako sta v Zasavju svoj ustvarjalni milje našla priznani slikar Nikolaj Beer ter performer in večmedijski umetnik Marko A. Kovačič.         Na osmi razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji želimo v Galeriji Vžigalica poudariti pomembnost v Ljubljani manj prepoznavnih ustvarjalcev iz Zasavja, predstaviti njihove umetniške vizije in tako prispevati k njihovi večji prisotnosti na sceni.         Umetnica in znanstvenica Maša Jazbec na razstavi predstavlja multimedijski projekt MIKKEL: Made in Trbovlje. MIKKEL je umetničina androidna entiteta, njen posthumani drugi jaz, ki iz prihodnosti vzpostavlja dialog z avtorico prek časovnega mostu s pismi, ki se izrišejo pred obiskovalcem.                   Matic Kos v maniri šamanskega obrednega artefakta, navdihnjenega s sonaravno umetniško prakso Jimmieja Durhama, v večmedijski kompoziciji Vzpon in padec nenavadne družbe iz odpadnih materialov oblikuje vzdušja in like, predstavnike zgodovinskih sprememb.         Slikarska prostorska instalacija Ulle Žibert, naslovljena Mali popravek, z učinki svetlobe in sence ustvarja igro besed na platnu in vzpostavlja dilemo: »Če prihodnosti ne moremo predvideti, jo lahko potem urejamo?«           Milan Razboršek je predstavljen s serijo t. i. kolateralnih slik. Gre za portrete, ki so rezultat ustvarjalnega procesa slikanja apokaliptičnih vizij na večjih platnih. Samodejno in spontano so se mu iz pastozne barvne podlage, na kateri je mešal barve, izrisali obrazi prič apokalipse.