Ljubljana (MOREL)- V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se trudijo presegati delitve na »centralno« in »periferno« in zato so danes razkrili umetniški potencial in kulturne vplive zasavskih revirjev skozi dela Borisa Beje, Đejmi Hadrović, Maše Jazbec, Matica Kosa, Milana Razborška in Ulle Žibert. Ko potniki na železniški postaji v Trbovljah hitijo z vlaka, morda kdo pomisli, ali bi napis na tabli lahko bil tudi Tubolje. Je tu bolje ali je tu ból? Morda oboje? Vztrajanje v mestu, polnem upanja, je za domačine Zasavja pogosto povezano z odmaknjenostjo in kompromisi, vizija prihodnosti pa je zanje neločljivo povezana z delom kot vrednoto na poti do samouresničitve.         Lokalno identiteto ter kulturno in gospodarsko krajino Zasavja močno zaznamuje rudarska tradicija, ki je ob koncu sedemdesetih in v zlatih osemdesetih regiji prinesla razvoj in samozadostnost. Zasavci so ponosni na skupino Laibach in na Laibach Kunst, ki izhajata iz dediščine Janeza Kneza in ki sta skupaj z delom slikarja Franca Kopitarja in kiparja Stojana Batiča ustvarila kulturno krajino, katere tradicijo sta nato prevzela Dejan Knez, član Laibacha, in Roman Uranjek iz skupine IRWIN. Knapovski duh zaznamuje tudi ustvarjanje mednarodno nagrajenega mojstra stripa in animacije Dušana Kastelica. Prav tako sta v Zasavju svoj ustvarjalni milje našla priznani slikar Nikolaj Beer ter performer in večmedijski umetnik Marko A. Kovačič.         Na osmi razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji želimo v Galeriji Vžigalica poudariti pomembnost v Ljubljani manj prepoznavnih ustvarjalcev iz Zasavja, predstaviti njihove umetniške vizije in tako prispevati k njihovi večji prisotnosti na sceni.         Umetnica in znanstvenica Maša Jazbec na razstavi predstavlja multimedijski projekt MIKKEL: Made in Trbovlje. MIKKEL je umetničina androidna entiteta, njen posthumani drugi jaz, ki iz prihodnosti vzpostavlja dialog z avtorico prek časovnega mostu s pismi, ki se izrišejo pred obiskovalcem.                   Matic Kos v maniri šamanskega obrednega artefakta, navdihnjenega s sonaravno umetniško prakso Jimmieja Durhama, v večmedijski kompoziciji Vzpon in padec nenavadne družbe iz odpadnih materialov oblikuje vzdušja in like, predstavnike zgodovinskih sprememb.         Slikarska prostorska instalacija Ulle Žibert, naslovljena Mali popravek, z učinki svetlobe in sence ustvarja igro besed na platnu in vzpostavlja dilemo: »Če prihodnosti ne moremo predvideti, jo lahko potem urejamo?«           Milan Razboršek je predstavljen s serijo t. i. kolateralnih slik. Gre za portrete, ki so rezultat ustvarjalnega procesa slikanja apokaliptičnih vizij na večjih platnih. Samodejno in spontano so se mu iz pastozne barvne podlage, na kateri je mešal barve, izrisali obrazi prič apokalipse.         

Vizualna umetnica Đejmi Hadrović v videu Pretvarjajte se, da je mesto: Pismo Fran Lebowitz razpravlja o svoji mednarodni umetniški poti v odnosu do krajev, v katerih je odraščala. Naslov je poklon neposrednosti in drži znane newyorške pisateljice Fran Lebowitz, ki na humoren način komentira življenje in prebivalce svojega velemesta. Kompozicija ob kompoziciji – disciplina koračnice ob disciplini telesa, kultura ob fizkulturi, kolektivna glasba ob kolektivni vadbi: to so relacije, ki jih kipar Boris Beja v spominu na tradicijo Zasavja predstavlja kot serijo kombinacij hrastovega parketa in risb, v katerih se ribja kost kot ponavljajoča se tekstura pojavlja tako na podiju telovadnice kot na notnem črtovju zborovodje. Vsi umetniki in umetnice, predstavljeni na razstavi, v svojih delih tehtajo vprašanje dobrobiti in specifičnosti življenja v Zasavju, kjer se s Tuboljem spoprijemajo skozi mistiko in vizijami prihodnosti