Ljubljana (MOREL) - Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob današnjem mednarodnem dnevu žensk v Predsedniški palači priredila razpravo »Spodbude in prepreke do družbe enakih možnosti«. Okroglo mizo je spremljalo odprtje razstave »Prepoznajmo znanje in sposobnost v politiki«, ki sta jo v soorganizaciji pripravila Urad predsednice Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije. Dopoldan je predsednica republike obiskala tudi enega izmed materinskih domov in se srečala s tam nastanjenimi materami ter otroci. O potencialu in položaju žensk ter pomenu prizadevanj za družbeno enakost so na okrogli mizi »Spodbude in prepreke do družbe enakih možnosti« spregovorili redna profesorica na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Milica Antić Gaber, prva mladinska delegatka EU pri OZN ter podiplomska študentka kognitivne znanosti Lucija Karnelutti, novinar in publicist Janez Markeš ter manager Marko Podgornik Verdev. Razpravljavci so ocenili, da se položaj žensk v slovenski družbi počasi izboljšuje. Na nekaterih področjih smo v Sloveniji naredili pomembne korake naprej, a primerjati se je potrebno vedno z najboljšimi. Zadovoljni smo lahko, da smo pri nekaterih vsebinah postali senzibilnejši do vprašanj, kot je npr. nasilje nad ženskami, vendar ostaja še vedno vrsta področij, na katerih bi morali narediti več za enakopravnost. Tudi v politiki je dandanes več žensk, s čimer smo lahko zadovoljni, ne pa tudi s tem, kako se jih v družbi obravnava.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk sta predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, prvi ženski na teh položajih v zgodovini Slovenije, slovesno odprli razstavo portretnih fotografij nekaterih političark, ki s svojim delom in vrednotami zaznamujejo družbo. Razstavo je lani, na mednarodni dan žensk, napovedala predsednica republike. Avtor fotografij Jernej Jelen je ob odprtju razstave poudaril, da želi s serijo črno-belih portretov izpovedati intimno zgodbo: »Zgodbo o pristni ženski. Zgodbo o vseh ženskah, damah, gospeh. Iz vsebinskih in estetskih razlogov sem že od samega začetka načrtoval, da fotografij ne bom z ničemer olepševal ali spreminjal. Brez manipulacij torej. Ko človeku nekaj dodamo, mu veliko odvzamemo – četudi je to le lepotna pika na obrazu.« Avtor dodaja, da z opustitvijo nadaljnje ob/dodelave fotografij lahko ohranimo bistvo osebnosti, s črno-belo fotografijo pa opozorimo na globljo resnico okoli nas: »Na tisto resnico, ki prihaja iz nas. Iz naše duše.«