Ljubljana, 10. januar 2019 (MOREL)- Avstrijska podjetja so s približno 3,5 milijardami evrov največji tuji investitor v Sloveniji, njihove naložbe predstavljajo kar 25,6 odstotkov vseh neposrednih tujih naložb. Podjetja so aktivna v skoraj vseh gospodarskih sektorjih in sodijo večinoma med vodilne na trgu. V Sloveniji je trenutno več kot 1.000 podružnic z večinskim avstrijskim kapitalom, ki zaposluje približno 20.000 ljudi. Gospodarsko sodelovanje med obema državama je že tradicionalno zelo uspešno, dinamično in je do letos konstantno naraščalo. Zunanja trgovina med državama je na visoki ravni ter se še naprej dobro razvija. Peter Hasslacher, direktor ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana je poudaril: »Slovenija je dandanes - gledano na število prebivalcev - najpomembnejši gospodarski partner Avstrije.«
Avstrijski investitorji se soočajo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile
Avstrijska podjetja so zelo zadovoljna s kakovostjo, izobrazbo in motivacijo delovne sile v Sloveniji, cenijo pa tudi dostop do javnih razpisov ter njihovo transparentnost. Kritične točke slovenskega investicijskega okolja ostajajo davčna obremenitev podjetij, javna uprava, nefleksibilnost delovnega prava ter nizka razpoložljivost delovne sile. Skoraj polovica vprašanih avstrijskih podjetij v Sloveniji se srečuje s problematiko pomanjkanja kvalificirane delovne sile. 73,3 odstotkov vprašanih podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem, zaznavajo manko delavcev s srednješolsko izobrazbo, preostala četrtina podjetij (26,7 %) pa se sooča s primanjkljajem delavcev z visokošolsko stopnjo izobrazbe.
Poleg vsesplošnega pomanjkanja kvalificiranega kadra je izpostavil Hubert Culik, generalni direktor skupine Helios v Sloveniji, vodilnega proizvajalca barv in premazov, tudi pomanjkanje praktičnega poklicnega usposabljanja: »Veliko naših novozaposlenih potrebuje pred začetkom dela in kljub ravnokar zaključenemu izobraževanju še dolgotrajno praktično usposabljanje. Nekateri poznajo osnovne tehnične procese celo samo v teoriji. Zaradi tega bi bila zelo smiselna uvedba dualnega sistema izobraževanja, ki kombinira poklicno izobraževanje v šoli in praktično usposabljanje oziroma vajeništvo v podjetju. S tem sistemom pa je povezanih še veliko pozitivnih stranskih učinkov. Veliko podjetij svoje vajence po zaključenem izobraževanju takoj zaposli, s čimer se izognejo mukotrpnemu iskanju zaposlitve. Medsebojno zaupanje je večje, odnosi so pristnejši, potencial za nadaljnji razvoj je boljši – konec koncev vajenci odraščajo v in skupaj s podjetjem.« Mimogrede, svojo impresivno kariero je Culik, trenutno odgovoren za 2.200 zaposlenih in letni promet v višini približno 400 milijonov evrov, pred 54 leti začel z vajeništvom v podjetju, ki ga danes vodi.
Čezmejni projekt INNOVET kot korak k rešitvi
Da predstavlja dualno poklicno izobraževanje pomemben korak pri reševanju problema pomanjkanja kvalificirane delovne sile, se zavedajo tudi pri ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana. »Zavedanje, da problem obstaja, je ena stvar. Za uspešno reševanje le-tega pa morajo podjetniki včasih razmišljati tudi zunaj okvirjev, začeti nova sodelovanja in se spopadati s povsem novimi temami«, je menil Paul Olynec, projektni manager pri ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana in vodja čezmejnega Interreg projekta INNOVET. »Pri projektu INNOVET je v ospredju obnovitev sekundarnega poklicnega usposabljanja. Zavzemamo se za več praktičnega usposabljanja, uvajanje novih učnih gradiv, nova sodelovanja in sinergije ter izboljšanje ugleda poklicnega izobraževanja. Izjemno pomembno je, da se novih odgovornosti pri usposabljanju bodočih strokovnjakov zavedajo tudi podjetja. Za začetek smo se osredotočili na usposabljanje kovinskih tehnikov s specializacijo na varjenju, kajti tu je pomanjkanje ustreznega kadra še posebej veliko, možnosti na trgu dela pa so odlične. V naslednjem šolskem letu bomo skupaj z našimi projektnimi partnerji ponudili tudi prva pilotna usposabljanja za mlade. Dijaki Šolskega centra Ptuj bodo večino svojega praktičnega usposabljanja preživeli v podjetju, med drugim pri avstrijskem proizvajalcu žerjavov Palfinger v Mariboru.«