Ljubljana, 19.maj 2017 (MOREL)- Lani so v uradu varuhinje človekovih pravic obravnavali 4.308 zadev, od tega kar 3.183 različnih pobud. Poleg obsežnega dela v pisarni so izvedli tudi 12 poslovanj zunaj sedeža. Varuh je dosegel, da je končno sprejet zakon o prijavi prebivališča in so tako osebe brez bivališča dobile naslov, kamor se jim lahko stekajo njihove pravice.

Pravica do vode je končno vpisana v ustavo, kar pa ni dovolj, opozarja varuhinja. Še se dogajajo primeri, da socialno ogrožene osebe ostanejo brez te osnovne dobrine. Najranljivejši ne smejo ostati niti brez doma, zato je treba najti ustrezne rešitve pri izvršbah na nepremičnino, poudarja varuhinja.

Po več letih je bila sprejeta tudi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Ob tem pa Vlasta Nussdorfer opozarja, da je ljudi, ki so jim zaradi različnih okoliščin kršene osnovne človekove pravice, še veliko. Mednje sodijo tudi otroci s posebnimi potrebami. Zadovoljna je, da je bila lani po njenem ukrepanju končno zgrajena in odprta OŠ dr. Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami.

Pričakujemo, da bodo dolgo pričakovane spremembe na področju delovnih razmerij prinesle zaščito tudi delavcem, je dejala in pozdravila sprejem Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Upa tudi, da bo sprejeta sprememba Kazenskega zakonika, po kateri bi bilo lažje dokazovanje krivde delodajalcem, ki kršijo pravice delavcev.  

Varuhinja pričakuje sprejem zakonodaje na področju zdravja, nujno je treba urediti urgentne pedopsihiatrične službe in opravljanje psihoterapevtskih storitev.

Ne premika se pri nameščanju oseb z motnjo v duševnem zdravju v socialno varstvene zavode (SVZ), zato bodo o tem pri Varuhu letos izdelali posebno poročilo.

Varuhinja je zadovoljna, da živijo mladoletni begunci in otroci brez spremstva v dijaških domovih, na neprimerne nastanitve zanje je opozarjala že pred begunskim valom. Ker se projekt nastanitve teh otrok letos julija izteka, je priporočila, naj vlada čim prej pripravi sistemske rešitve.

Pozdravila je začetek reforme na področju pravosodja. Boljša organizacija dela sodišč za zagotovitev hitrejšega, preglednejšega in kakovostnejšega sojenja lahko prispeva, da bo manj primerov pristalo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ocenjuje Vlasta Nussdorfer.

Državo je pozvala, naj na področju urejanja romske problematike zavzame aktivnejšo držo. Nujno pa mora dati prednost tudi okoljskim vprašanjem.
Priporočila pa je tudi, da se končno vzpostavijo pogoji za delo Zagovornika načela enakosti ter pozdravila .

Opozorila je, da morajo organi v državi bolje sodelovati, saj ravno zaradi tega ne pride do uveljavitve mnogih pravic. »Uprava se mora pri svojem delu večkrat spomniti na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja, zakonodajo pa v primeru dvoma  razlagati ljudem v korist.«  

»Nikakor ne smemo dovoliti zmanjševanja že pridobljenih pravic, zlasti ne v imenu kakršne koli krize, tudi finančne,« je še opozorila.