Radovljica, 10. februar 2014 (MOREL)- V lectarski delavnici in muzeju Lectar v Radovljici letos obeležujejo visok jubilej – 250 let lectarske delavnice, saj so v več k 500 let starih hiši prve lecte izdelali že leta 1766! Tudi danes, pridne roke štirih lectark, lecte še vedno dnevno izdelujejo popolnoma ročno in po stari recepturi, saj edino to zagotavlja želeno kvaliteto in ohranjanje znane slovenske tradicije peke in okraševanja kruha iz medenega testa.
Z obeleženjem visoke obletnice želijo spomniti tudi da je lectarstvo ena izmed najstarejših obrti v Sloveniji, saj je bila prvič omenjena že v 14. stoletju in bila v 18 in 19. stoletju celo ena izmed najbolj razširjenih obrti sploh in tako dajala »kruh« mnogim.

Praznovanje 250 letnice uradno pričenjajo 14. februarja – na Valentinovo, na praznik, »ko se ptički ženijo« in ko so bila rdeča, bogato okrašena Lectarjeva srca z ogledalom, še posebej zaželeno darilo med zaljubljenimi.

AKCIJA ISKANJA NAJSTAREJŠEGA LECTA V SLOVENIJI__________________________________________
Za izdelke iz medenega testa je značilno, da se ohranijo lepi tudi po več deset let in so zato lep spomin in primer žive ljudske umetnosti ter kulturnega izročila! Glede na to smo se odločili za akcijo iskanja najstarejšega ohranjenega lecta v Sloveniji.____________________________________
Ljudi iz cele Slovenije, ki doma hranijo star lectarski izdelek in morda z njim povezano zgodbo, vabimo, da se oglasijo pri nas ali nas kontaktirajo ter nam predstavijo njihov lect! Zbrane najstarejše lecte, ki bodo k nam prihajali prek leta bomo razstavljali na posebej za to urejeni celoletni razstavi in pred pozabo rešiti marsikatero zanimivo zgodbo ter spomin na življenje v Sloveniji v preteklosti. Vsem sodelujočim se bomo oddolžili z lectovim srcem iz omejene jubilejne serije src. Lastnike najstarejših treh lectov, pa bomo v zahvalo za sodelovanje bogato »pocrkljali« s paketi prenočitev v naši prek 500 let stari hiši ter z okusnimi meniji v prijetnem domačem ambientu gostilne Lectar.

Potek celoletnega obeležja 250 letnice: ____________________________________

Muzej »Lectarska delavnica«, Radovljica

V prek 500 let stari meščanski hiši sredi starega mestnega jedra v Radovljici, si v lectarski delavnici in muzeju lahko v živo ogledate tradicionalen način izdelave lectov.

Začetki lectarske delavnice v Radovljici segajo 250 let nazaj oz. v leto 1766, ko se je k hiši priženil takrat še mladenič Jakob Krivic iz Tržiča in že izučen lectarske obrti, odprl lectarsko delavnico. Skupaj z ženo Urško sta imela kar 12 otrok, med njimi tudi sina Janez, ki je z lectarijo tudi nadaljeval. Lectarsko delavnico sta pred 10 leti v isti hiši poznani kot »Lectar«, ponovno oživela zakonca Lili in Jože Andrejaš. Danes v njej redno delajo 4 lectarjeva dekleta, ki lecte še vedno izdelujejo po stari recepturi, saj edino ta zagotavlja želeno kvaliteto in ohranjanje znane slovenske tradicije peke in okraševanja kruha iz medenega testa. Ker je za lecte značilno, da se ohranijo lepi še zelo dolgo – tudi po več 10 let, smo se v tem jubilejnem letu odločili za javno akcijo iskanja najstarejšega ohranjenega lectarskega izdelka v Sloveniji! Lecte, ki jih bodo k nam prinesli ljudje, si bomo začasno izposodili in jih, skupaj z zgodbo za njimi, predstavljali na celoletni razstavi.

V počastitev jubileja je bilo v delavnici izdelano tudi jubilejno srce, za katerega si želimo, da se bo zanamcem, kot let spomin ohranil za novih 250 let. _____________________________________________

ZGODOVINA LECTARSTVA V SLOVENIJI

Lect – pobarvano pečeno testo v obliki različnih figur z okraski.

Izdelava okrašenega kruha, različnih oblik, obogatenega s sladkim medom, se na območju Slovenije, prvič omenja v 14. stoletju. V tistem času so si jih med seboj poklanjali predvsem ljudje višjih slojev ali plemstvo. Tradicija izdelave in poklanjanja lectov se je nato raširila s pomočjo nun, ki so lecte pripravljale po samostanih in jih podarjale ljudem. Lectarstvo je tako s časoma preraslo v resno in spoštovano dejavnost in v 18. in 19. stoletju postalo celo ena izmed najbolj razširjenih obrti na slovenskem! Še danes se mnogo starejših ljudi spomni, kako »brez lectarjeve stojnice ni bilo pravega praznika«. Največ pravih lectarskih in svečarskih delavnic je bilo na območju Štajerske, tem pa so sledile delavnice na Koroškem in na Kranjskem. Zaradi velike konkurence so lectarji svoje recepture pričeli skrivati, tako da so se le te prenašale le iz roda v rod. Za zagotovitev ustrezne kvalitete izdelkov in s tem preprečitev slabega imena te dejavnosti, pa s časoma lectarske delavnice tudi ni bilo moč odpreti brez »mojstrskega izspričevala«.

Obrt se je v zmanjšanem obsegu ohranila vse do današnjih dni. Danes v Sloveniji, poleg znane lectarske delavnice v Radovljici, redno in nekatere občasno, delujejo še v Ptuju, Mariboru, Slovenj Gradcu, Kamniku, Železnikih in v Škofi Loki.

Izdelava lectov

V naši lectarski delavnici v Radovljici, tradicionalno postopek izdelave lectov traja približno 14 dni.
Pričnemo se s pripravo testa, katerega glavne sestavine med drugim so bela pšenična moka, kostanjev med, posebna jelenja sol, kalčki in cimet. Po recepturi testu ne dodajamo mleka, mlečnih izdelkov, jajc in niti ne kvasa. Pripravljeno testo nato pustimo počivati (ne »vzhajati«) na sobni temperaturi, za najmanj 5, idealno pa 10 ali več dni. Po približno 10 dneh je testo zrelo za nadaljno mesenje in valjanje na ustrezno debelino. S pomočjo pekarskih modelov najrazličnejših oblik, iz testa nato oblikujemo različne figure katere v pečici pečemo na 180 stopinj za 10 do 15 minut. Kot iz pečice prijetno zadiši, je čas, da nekaj pečenih lectov namenimo za sladosneda usta. Sveži, svetlo-rjavi lecti so prijetno mehki ter hrustljavi. Zaradi kostanjevega medu, so slovenski lecti, za razliko od po svetu znanih »gingerbread« ali ingverjevih piškotov, prijetnega sladkega okusa. ____________________________________________________________________________
Lecte, ki so »preživeli« oz. se izognili pokušini prisotnih obiskovalcev delavnice, nato pustimo sušili še dan ali dva, tako da postanejo trdi in s tem pripravljeni za okraševanje. V Sloveniji lecte tradicionalno prvo pobarvamo na rdeče in nadaljujemo z dekoracijo v obliki rožic, napisov in celo ogledalc. Tudi polno okrašeni lecti so še vedno jedilni, saj se za dekoracijo uporablja krompirjev škrob pomešan s sladkorjem in jedilnimi barvami, ki se uporabljaljo v slaščičarstvu.

Značilno okraševanje lectov v Sloveniji in pomen

Značilne dekorativne barve vključujejo rdečo, rumeno in zeleno barvo, med katerimi ima vsaka svoj pomen;

• rdeča barvna podlaga lecta izraža ljubezen in strast

• rumena barva, skupaj z rdečo, govori o večni ljubezni in

• zelena z dodanimi cvetovi, predstavlja rast, bogastvo in plodnost

Del značilne okrasitve so tudi najrazličnejša dodana besedila, primerna za razne priložnosti za katere je bil lect izdelan. Še posebej zanimivo in popularno okrasitev pa predstavljajo srca z ogledalci!

Tradicionalni lectarski srčki z ogledali

Lectarski srčki okrašeni z ogledalom, so bili posebej popularni v 19. stoletju iz najmanj dveh razlogov;

• lahko si predstavljamo, da v 18. in 19. stoletju po tedanjih domovih ni bilo mnogo ogledal. Zato so bili srčki z ogledali, med dekleti zelo zaželjena in praktična darila

• srca z ogledali so bila še posebej značilna med zaljubljenimi in kažejo na to, da so imeli fantje v tistih časih tudi lep smisel za romantiko; ______________________________________
  Ko je fant želel punci izkazati svojo ljubezen, jih je poklonil lectarjevo srce z ogledalom. Dekle, ki je to srce prejelo, je vedelo, da njen odsev v ogledalu, pomeni, da je ona v negovem srcu!

Dolga obstojnost lectov

Zelo zanimiva in praktična značilnost lectarskih izdelkov je njihova dolga življenjsa doba! Lecti, ki nam, kot prijeten spomin krasijo del knjižne police ali stene v sobi, se lahko ohranijo lepi in polnih, živih barv celo več deset let! Glede na to so izdelki iz lecta, zelo prijetno in lepo darilo za vse vrste priložnosti tudi danes.

V našem lectarskem muzeju in delavnici v Radovljici, si obiskovalci lahko ogledajo lecte stare prek 30 in 40 let, ki še vedno izgledajo lepi! Si pa v letošnjem letu želimo, da v sodelovanju s Slovenci – v akciji »iskanje najstarejšega lecta«, skupaj najdemo še starejše!