Ljubljana, 11. maj 2015  (MOREL) – V Sloveniji je okoli 30.000 bolnikov z demenco. V naslednjem desetletju se bo število podvojilo, v starosti 8o let bo imel vsak tretji med nami znake te bolezni. Kako se bomo kot družba in stroka soočili s predvideno epidemijo?

Profesor dr. Pirtošek Zvezdan, dr. med. specialist nevrolog, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja- KOBŽ , Nevrološka klinika, UKC LJ je predstavil temo obravnava demence v Sloveniji - med bliščem in bedo ter izpostavil dve temeljni dilemi: po eni strani imamo v Sloveniji vsa zdravila, odlično mednarodno vpetost (EACD) in sodelovanje na kliničnem in raziskovalnem področju (Teaming, Twinnnig, celjsko-norveški projekt, 4 mednarodna srečanja), zavidljivo obravnavo demenc na pedagoškem nivoju, zgledno združenje bolnikov; po drugi strani pa se v Sloveniji soočamo z osupljivim pomanjkanjem organizirane mreže centrov za kognitivne motnje in izjemnim kadrovskovskim pomanjkanjem na področju zdravstva in socialne oskrbe, bolnik težko pride do diagnoze in kasneje do ustrezne obravnave, nimamo nacionalnega programa za demenco, ni geriatrije kot stroke. Slovenija je na epidemijo demenc pripravljena izrazito slabše kot primerljive države

Dr. Milica G. Kramberger, dr. med. specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje, KOBŽ, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana. Na Nevrološki kliniki v Ljubljani v zadnjih 6-ih letih deluje t.i. Center za kognitivne motnje (CKM). Gre za edino formalizirano enoto, ki v okviru nevrologije deluje na področju demence v Sloveniji. V centru si prizadevamo vzpostaviti specialistično terciarno timsko obravnavo bolnikov z blagimi kognitivnimi motnjami in demencami, in predvsem tistih, ki so atipične, reverzibilne, hitro potekajoče in/ali ki se javljajo pri mlajših bolnikih, ali so pridružene drugim nevrološkim (predvsem nevrodegenerativnim) obolenjem.Čeprav zaenkrat ZZZS za delovanje te dejavnosti omogoča izjemno omejeno kadrovsko zasedbo (1 nevrolog, 1 psiholog in 1 diplomirana medicinska sestra), smo v teh šestih letih priča pomembnemu napredku . CKM ambulante izvajamo vsakodnevno, s pomočjo kolegov nevrologov, ki se prvenstveno ukvarjajo z motnjami gibanja. Enkrat tedensko sta nam v pomoč tudi 2 kolega psihiatra, ki omogočata dodatno posvetovanje v primeru prevladujočih psihiatričnih simptomov pri bolnikih.Bolnikom v CKM ambulanti omogočamo natančen in sistematičen pregled, napotitev na laboratorijske preiskave za ugotavljanje morebitnih sistemskih obolenj, ki bi lahko povzročala sidrom demence. Pri obravnavi bolniki opravijo tudi slikanje možganov. Izbiramo lahko med enostavno računalniško tomografijo ali magnetno resonanco in vse do funkcijskih slikanj možganov, ki nam lahko podajo informacijo o možganski presnovi. V kratkem upamo, da bo na KO za nuklearno medicino dosegljivo tudi slikanje, specifično za amiloidno beljakovino, kar nam lahko neposredno govori o bolezenskem procesu, kakršen je pri alzheimerjevi bolezni. Z vključevanjem v mednarodne projekte, kot je aktualni evropski projekt JPND t.i. BIOMARKAPD, ki je bil namenjen standardizaciji in harmonizaciji postopkov analize možganske tekočine na biomarkerje demence, smo pred 3 leti v rutinsko prakso uvedli tudi tovrstno analizo v likvorskem laboratoriju na Nevrološki Kliniki v Ljubljani. Ves čas se tudi aktivno izobražujemo in zgledujemo po inštitucijah, kot je npr. Karolinska Institutet v Stockholm, ki ima že vrsto leto vzpostavljeno kvalitetno klinično in raziskovalno delo na področju demence. Smo tudi aktivni člani v Evropskem konzorciju za alzheimerjevo bolezen- EADC, kar nam omogoča povezovanje z drugimi evropskimi centri/klinikami, ki se poglobljeno ukvarjajo z demenco. Vse te in številne druge dejavnosti, in predvsem kvaliteta dela z bolniki z demenco v Sloveniji, pa bi se lahko dodatno razvijale in izboljševale le s poenotenim sistemom in nacionalnim načrtom za demenco, ki bi zaživel v praksi. V primeru CKM je dodatno ključna še kadrovska okrepitev, saj se sedaj soočamo z dolgimi čakalnimi dobami, tako za pregled pri zdravniku kakor tudi za naročene preiskave.

Katarina B. Štrukelj, dr. med., spec. psihiatrije, Enota za gerontopsihiatrijo Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana je povedala: »Razmere na področju gerontopsihiatrije so različne glede na regijo Slovenije. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana deluje Enota za gerontopsihiatrijo z 90 posteljami in dnevnim oddelkom. Način dela na enoti je timski, v terapevtskih timih sodeluje zdravnik specialist psihiater, specialist nevrolog, specialist internist, psiholog, socialna delavka, delovna terapevtka, diplomirana in srednja medicinska sestra. V sklopu Centra za klinično psihiatrijo redno na enoti sodeluje tudi klinična farmacevtka. Sestava timov je dobra, s skupnim delom pokrijemo vsa področja funkcioniranja bolnika, že na začetku obravnave skušamo načrtovati celostno skrb in vključiti seveda tudi svojce. Sam način dela se nam zdi edini pravilen in učinkovit.Glede na starostno skupino bolnikov, ki jim je namenjena obravnava na EGP, je največji delež bolnikov, obravnavanih na enoti, zaradi diagnostične obravnave demence in njenih zapletov. Sledijo druge psihiatrične bolezni, ki se pojavljajo v starosti. Želeli bi si boljšo kadrovsko zasedenost, ob kateri bi lahko več časa posvetili ambulantni dejavnosti in s tem uspeli odkriti več bolnikov v zgodnejši fazi bolezni. Potrebno je še precej dela pri psihološki pomoči bolnikom in njihovim svojcem, tako med hospitalizacijo kot tudi po odpustu. Ob večji dostopnosti do ustreznih zdravstvenih in socialnih služb se zmanjša število hospitalizacij, zapleti bolezni, ki nastajajo v bolezni, se urejajo prej in z manj posledicami. Prav tako se z boljšo, jasno organizirano in vsem dostopno obravnavo v skupnosti skrajša tudi čas potrebnih hospitalizacij, ki morajo postati le skrajna oblika intervence. V Sloveniji bi moral biti cilj zagotavljanje enakopravne, strokovno kvalitetne in dostopne pomoči pri obravnavi demence v vseh fazah poteka bolezni, tako za bolnike kot njihove svojce oziroma skrbnike.«

Prof. dr. Bengt Winblad, dr. med., specialist geriatrije iz Karolinska Institutet Stockholm Švedska, je že dolga leta vpet v raziskovanje demence. Trenutno je direktor Raziskovalnega centra za alzheimerjevo demenco - Center for Alzheimer Research na Karolinska Institutet in švedskega svet za demenco- Swedish Brain Power. Je tudi direktor enote za klinične študije na Univerzitetni bolnišnici Karolinska Huddinge. Predseduje tudi Evropskemu konzorciju za alzheimerjevo bolezen- European Alzheimer Disease Consortium (EADC) , hkrati je tudi koordinator evropskega projekta -European Union Joint Program on Neurodegenerative Disorders (EU-JPND) , ki je usmerjen v študij biomarkerjev za alzheimerjevo in parkinsonovo demenco- BIOMARKAPD. Bengt Winblad raziskuje značilnosti alzheimerjeve bolezni v zgodnji fazi te bolezni. Glavno njegovo sporočilo je, da je zelo velika verjetnost, da bomo naredili velike premike pri zdravljenju alzheimerjeve bolezni v naslednjiih petih do desetih letih. Veliko študij se v zadnjih letih usmerja v pasivne in aktivne imunoterapije, ki so sedaj v III. fazi raziskovanja.